Zakaj E struna na violini piska in kako to preprečimo?
Najpogostejši vzroki piskanja so:
1) Violinska tehnika
Pravijo, da moramo najprej pomesti pred svojim pragom. :)
Najpogostejši vzrok za piskanje E strune je naša tehnika lokovanja. Zlasti ob igranju zahtevnejših pasaž ali akordov se rado zgodi, da zanemarimo osnove dobre lokovne tehnike. Fizika pa je neizprosna in nas kaznuje z zvoki, ki jih nismo želeli. Da se izognemo piskanju E strune moramo biti pozorni na:
a) Smer loka
Smer loka je eden ključnih faktorjev za zagotavljanje kontrole nad oblikovanjem tona. Razen redkih izjem, mora konstantno potekati vzporedno s kobilico. Le na ta način je možno optimalno valovanje strune in s tem optimalen zvok brez popačenj.
b) Kontaktno mesto
Optimalno kontaktno mesto se s tanjšanjem strune pomika vedno bolj proti kobilici. Zato je optimalno kontaktno mesto na E struni mnogo bližje kobilici, kot naprimer na A struni. V kolikor se med igranjem oddaljimo od optimalnega kontaktnega mesta, lahko žima izgubi kvaliteten oprijem s struno, kar povzroči napačno nihanje in posledično popačen zvok.
c) Hitrost loka
Hitrost loka je neločljivo povezana s kontaktnim mestom s struno. Načeloma velja pravilo, da večja je hitrost loka, bolj se kontaktno mesto ob danem naslonu pomika proti ubiralki. V kolikor naprimer ob prehodu na E struno na danem kontaktnem mestu lok povlečemo s preveliko hitrostjo, lahko to rezultira v piskanju strune.
d) Naslon
Lokovna tehnika je kompleksna celota in tudi naslon je neločljivo povezan s kontaktnim mestom in hitrostjo loka. Povzročitelj piskanja E strune je lahko premajhen naslon, vzrok katerega pa je najpogosteje neustrezna lega desnega komolca. Kljub temu samo s povečanjem naslona ne moremo reševati piskanja E strune, saj lahko ob pretiravanju povzročimo drugo vrsto popačenja zvoka - t.i. škripanje. Za učinkovito spopadanje s piskanjem bo potrebna prilagoditev vseh štirih dejavnikov - smeri loka, kontaktnega mesta, hitrosti in naslona.
e) Nezaželene dotike leve roke
Struno lahko v nepravilno valovanje spravimo tudi z nezaželenimi dotiki leve roke. Teh se pogosto sploh ne zavedamo, vendar se je ob pojavu piskanja vredno vprašati ali je naša E struna povsem “svobodna”.
2) Neprimerna izbira strun
V obdobju, ko razvoj glasbene industrije diktira vedno močnejše instrumente z močnim tonom, so se tudi proizvajalci strun usmerili v razvoj E strun z visoko tenzijo in s posebnimi ovoji iz plemenitih kovin (zlato, platina, titan), ki zagotavljajo še bolj briljanten in čist ton. Na žalost so ravno te strune, ki sicer lahko pomembno izboljšajo zvok našega instrumenta, tudi najbolj dovzetne za piskanje.
Na splošno lahko postavimo pravilo “nižja tenzija, manj možnosti za piskanje”. Posebej učinkoviti sta na tem področju Warchal Amber E, ki s posebno vzmetno zasnovo zagotavlja, da struna pravilno resonira tudi ob manj kvalitetnem stisku z žimo in pa Kaplan “non whistling” E struna, ki se je predvsem usmerila na materiale z nižjo tenzijo. Odlična alternativa je tudi Westminster E struna.
Zgoraj omenjene strune so izdelane posebej z namenom odpravljanja piskanja, nikakor pa niso edine, ki pri tem lahko pomagajo. Omeniti velja zlasti tudi Pirastro No. 1 in Thomastik Superflexible.
3) Kolofonija
Kot smo ugotovili že na področju violinske tehnike je lahko povzročitelj piskanja nekvaliteten kontakt žime s struno. Pri izboljšanju tega nam lahko učinkovito pomaga tudi kolofonija. Pomembno je zlasti, da kolofonija ni stara več kot eno leto. Stara kolofonija namreč izgubi prožnost in žime ne vzdržuje več v optimalnem stanju. Luske na žimi grabi selektivno, kar lahko rezultira v neenakomernem oprijemu strune.
Pomemebno je, da uporabljamo kolofonijo kvalitetnih znamk (Liebenzeller, Pirastro, Petz, Thomastik), ki preverjeno omogočajo optimalen oprijem strune. Pri tem sta najbolj napredna ravno Pirastro in Thomastik, oba tudi velika proizvajalca strun. Prvi se je usmeril v izdelavo kolofonij kompatibilnih s konkretnimi tipi strun (npr. Eudoxa, Evah Pirazzi, Obligato, Gold), drugi pa na razvoj kolofonij različnih trdot prilagojenih temperaturam in stopnji vlažnosti (npr. Tropics, Artist, Euphon).
Kot dobra praksa se omenja tudi kombiniranje kolofonije za violino in kolofonije za violo, ki je nekoliko bolj čvrsta in omogoča boljši oprijem.
4) Neperfektnosti na struni
Vzrok piskanja lahko pripišemo tudi na neperfektnostim na strunah. Kaj to pomeni?
Neperfektnosti lahko nastanejo zaradi obrabe, lahko pa so tudi le posledica zapackanosti ali kolofonije.
V izogib temu je pomembno, da naše strune redno čistimo. Pri tem je potrebno opozoriti, da čiščenje z alkoholom ni najbolj primerno, saj lahko vpliva na strukturo strune, hkrati pa je nevarno za instrument. Priporočam uporabo čistil, ki so posebej namenjena čiščenju strun in bazirajo na naravnih spojinah.
Čiščenje strun s čistilom je priporočljivo vsakih 7 dni, med tem pa zadostuje, da jih po vsakem igranju obrišemo s krpico iz mikrofibre ali čistilcem za strune in ubiralko Tonegear.
5) Set-up instrumenta
Violina je živ instrument in z igranjem se lahko spreminjajo tudi notranje karakteristike in t.i. set-up.
V kolikor zgornje metode niso pomagale, predlagam, da se o piskanju pogovorite s svojim goslarjem.
Najpogostejši razlogi so lahko neprimerna lega strune na kobilici in sedelcu, obrabljena ubiralka ali pa neprimerna lega duše.
Do bo vaš set-up instrument kar najdlje ohranjal v dobrem tonskem stanju, je pomemba primerna zaščita (kovček), primerna vlaga in primerna temperatura.
Lahko bi rekli, da tudi v odnosu do instrumenta velja osnovno pravilo dobrih odnosov - kar daš, to dobiš.
Po vsem povedanem upam, da boste uspeli rešiti svojo zagato s piskanjem instrumenta in vam privoščim le najboljši ton! V kolikor imate še kakšno vprašanje ali idejo kako rešiti težave s piskanjem, sem na volljo na nejc@cerne-avbelj.com.
Lep violinski pozdrav,
